Tradicionalni slovenski zajtrk
Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se spomnili in premislili o našem načinu prehranjevanja, o tem kašno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša.
Projekt od leta 2012 poteka vsak tretji petek v novembru in se izvaja v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju VIZ), tudi na OSNOVNI ŠOLI GRAD.
V Sloveniji so že pred uvedbo projekta TSZ potekale nekatere aktivnosti, ki so spodbujale zdrav način prehranjevanja. Ena od najzaslužnejših, da se je razvil nacionalni projekt TSZ, je Čebelarska zveza Slovenije, ki je od leta 2006 do 2011 izvajala izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih« oz. medeni zajtrk. Akcija je bila namenjena predvsem izobraževanju in ozaveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov za zdravje ljudi in dobrobit okolja. Koordinator projekta, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), vsako leto opredeli živila, ki so del projekta TSZ, za katera lahko zavodi uveljavljajo povračilo stroškov. Višina pavšalnega nadomestila, pogoji in način uveljavljenja so določeni s Pravilnikom o izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (Uradni list RS, št. 128/20, 6/21, 162/21 in 115/22)1.
Namen projekta TSZ je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in mladostnike ter posredno tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širše okolje. K temu pripomorejo tudi pripravljena gradiva, nabor učnih kmetij, seznami dobaviteljev in za ta namen ustanovljena spletna stran TSZ2 . Poleg osrednjega namena se želi na ta način poudariti tudi uživanje kakovostne doma pridelane hrane, vlogo kmeta kot pridelovalca hrane in pomena čebele (ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane). Posredno sta cilja projekta še tesnejša povezava ustreznih resorjev in institucij pri skupnih aktivnostih ter povezovanje ponudnikov lokalno pridelane/predelane hrane ter VIZ-ov z namenom vzpostavitve kratkih nabavnih verig. Eden od namenov je tudi skrbno ravnanje z odpadki in lokalna trajnostna oskrba, s čimer prispevamo k ohranjanju narave in gospodarnemu ravnanju z naravnimi viri in okoljem. Smiselno je vzpodbujati lokalno okolje, da se samooskrbuje, da se skrajšujejo transportne poti živil in se s tem povečuje kvaliteta življenja vseh, vključenih v ta proces.
Že od same priprave strokovnih podlag za izvedbo projekta TSZ kot osrednji dogodek ostaja ponudba že uveljavljenega zajtrka, ki je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka (vse lokalnega izvora). Poleg priprave in ponudbe zajtrka strokovni delavci VIZ-ov izvedejo tudi spremljevalne oz. podporne aktivnosti, kar je tudi največja dodana vrednost projekta. Sredstva, ki so bila zagotovljena s strani MKGP, so VIZ-om omogočila nakup dodatnega obroka (zajtrka), ki je bil sestavljen iz vseh zgoraj navedenih živil. S projektom se dolgoročno želi vplivati na izboljšanje prehranjevalnih navad, s poudarkom na rednem uživanju zajtrka, pogostejšem vključevanju lokalno pridelane hrane ter večjem vključevanju vzgojnoizobraževalnih vsebin v kurikulum, predvsem tistih, ki poudarjajo pomen kmetijstva in čebelarstva, pravilne in zdrave prehrane, živilske industrije, telesne dejavnosti za zdravje ter
ohranjanje čistega okolja.
